APDEJT.si

Kitajska v zadnjih letih hitro povečuje svoj tržni delež v proizvodnji strojev za plastiko, kar predstavlja pritisk na nemška podjetja. Na sejmu K v Düsseldorfu je združenje inženiringa VDMA objavilo podatke, ki kažejo na rast kitajskega deleža v globalnem prometu.

Münchenski gospodarski inštitut Ifo je v svoji najnovejši raziskavi ugotovil, da bodo nemška podjetja nadaljevala z odpuščanji. Kazalnik zaposlovanja se je septembra znižal na 92,5 točke, kar je najnižja raven po juniju 2020.

Nemška podjetja so izrazila zaskrbljenost in kritiko glede nedavne carinske poravnave med EU in ZDA, čeprav je bil s tem preprečen še večji carinski konflikt. Po raziskavi Nemške industrijske in trgovinske zbornice (DIHK) 55 odstotkov podjetij meni, da sporazum preveč obremenjuje evropsko gospodarstvo. Kljub izogibu obsežnejšemu konfliktu, dogovor še vedno povzroča nezadovoljstvo v nemškem gospodarstvu.

Kljub trgovinskim oviram, ki otežujejo poslovanje nemških podjetij, so številna podjetja, ki so del delniškega indeksa Dax, poročala o dobrih rezultatih poslovanja v Združenih državah Amerike. Kljub temu so skupni rezultati za drugo četrtletje slabši, vendar vsa podjetja niso enako prizadeta.

Skoraj 60 % nemških podjetij pričakuje, da bo trgovinski sporazum med Evropsko unijo in ZDA prinesel več bremen, kot so višje tarife in več birokracije. Še posebej so zaskrbljena podjetja, ki poslujejo neposredno z ZDA, saj se bojijo novih carin. Kljub temu pa so manjša in srednje velika nemška podjetja prepričana, da bodo kljub ameriškim tarifam še naprej uspešno prodajala svoje specializirane izdelke.

Po podatkih ankete Nemške industrijske in trgovinske zbornice (DIHK) je trgovinski dogovor med ZDA povzročil zaskrbljenost pri mnogih nemških podjetjih, ki pričakujejo dodatne obremenitve.

Najnovejši članki razkrivajo globoko razočaranje v Nemčiji nad trgovinskim dogovorom z ZDA, kjer ga nekateri označujejo za "bankrotno izjavo". Kljub temu, da naj bi se carine zmanjšale, nemška podjetja in avtomobilska industrija izražajo zaskrbljenost glede prihodnjih 15-odstotnih carin na avtomobile, kar pomeni višjo obremenitev v primerjavi s preteklimi obdobji, kljub manjši obljubi o odpravi carin na nekatere sektorje. Obstaja tudi dvom o dejanski učinkovitosti dogovora, saj naj bi EU popustila ameriškim pritiskom, pri čemer Evropska komisija nima neposrednega vpliva na obljube o naložbah v ZDA, kar dodatno zmanjšuje verodostojnost sporazuma.

Nemška podjetja odlagajo naložbe v ZDA zaradi Trumpove carinske politike, ki naj bi že polno prizadela nemško gospodarstvo. Nemško-ameriška gospodarska zbornica (DIHK) je opozorila na močno obremenitev nemškega gospodarstva in zaostrovanje trgovinskih konfliktov kljub pogovorom z EU. Vpliv na specifične panoge in tveganja morebitnega scenarija brez dogovora ostajajo negotovi, a potencial za nove težave je resen.

Nemška podjetja so zaradi carin, ki jih je uvedel Donald Trump, zmanjšala ali ustavila svoje naložbene načrte v Združenih državah Amerike. Samo skoraj vsako tretje podjetje, ki je nameravalo investirati v ZDA, je svoje načrte preložilo, je pokazala raziskava inštituta Ifo. Posledice pa čuti tudi nemško gospodarstvo, saj upadajo naložbe v samem gospodarstvu Nemčije, ameriški trg pa naj bi izgubil na pomenu.

Nemška podjetja naj bi vsako leto prihranila milijone evrov z izogibanjem zaposlovanju invalidov ali s slabim plačevanjem le-teh, kar je predstavljeno kot oblika izkoriščanja. Obstaja namreč luknja v zakonu, ki podjetjem omogoča, da namesto zaposlovanja invalidov plačujejo globe, kar naj bi jim prineslo znatne finančne prihranke. Poleg tega se pojavljajo poročila o oviranju raziskav na temo inkluzije na trgu dela s strani uradov, ki naj bi si med seboj usklajevali svoje odzive pri posredovanju podatkov. V Avstriji pa se debata vrti okoli dela s krajšim delovnim časom; medtem ko nekateri trdijo, da je veliko ljudi prisiljenih v krajši delovni čas, drugi raziskovalci poudarjajo visoko stopnjo prostovoljnosti pri tej obliki zaposlitve.

Več kot šestdeset vodilnih nemških podjetij se je zavezalo, da bodo v naslednjih treh letih v Nemčiji investirali vsaj 631 milijard evrov. Predstavniki skupine Made for Germany, ki vključuje podjetja kot sta Siemens in Deutsche Bank, so napovedali te obsežne naložbe na srečanju s kanclerjem Friedrichom Merzem.

Nemška podjetja so zagnala pobudo »Made for Germany« in so bila gostje v kanclerjevem uradu. Ob tem so podala velike napovedi, a tudi izrazila svoja pričakovanja. Politik Friedrich Merz je poudaril, da se je »Nemčija vrnila« in si prizadeva za tesnejše zavezništvo z gospodarstvom, pri čemer je izpostavil kakovostni pečat »Made in Germany«.